Občina je na zahodu, kjer meji na občino Šentjur pri Celju obdana z Voglajnskim gričevjem. Na severu je obdana z mogočnim hrbtom severnega niza posavskega hribovja, ki sega preko Plešivca, Konjiške gore in Boča ter njegovega podaljška Donačke gore (882m). Na severu meji na občini Slovenske Konjice in Slovenska Bistrica. Občina se na zahodu nadaljuje v Rogaško podolje, kjer meji z občino Rogaška Slatina. Na jugu dviguje Rudnica (686m). Tukaj meji na občino Podčetrtek. Med Šmarskim podoljem in dolino Zibiškega potoka je na jugu Rokovo gričevje.
Občina Šmarje pri Jelšah je del Zgornjesotelskega gričevja, subregije Obsotelje in Kozjansko, ki se širše navezuje na savinjsko statistično regijo.
Kraj kot tak ni nikoli imel bogatega gospodarskega zaledja, pač pa je bil vedno pomembno upravno središče, vse od leta 1871, ko je bil povzdignjen v trg. Tako je bil v Šmarju pri Jelšah med obema svetovnima vojnama sedež velikega sreza, ki je obsegal območje, večje od današnje upravne enote, leta 1958 pa je s priključitvijo občin Kozje in Rogaška Slatina nastala velika občina Šmarje pri Jelšah, ki se je na šest manjših razdelila konec leta 1994. Kljub delitvi je Šmarje pri Jelšah ostalo središče sodnih in upravnih funkcij.
Šmarje pri Jelšah je pretežno kmetijska občina, dobro sta razvita predvsem vinogradništvo in živinoreja, vse bolj pa se razvijajo tudi dopolnilne dejavnosti in turizem na kmetijah. Za razvoj podjetništva je občina uredila poslovno-obrtne cone v Šmarju pri Jelšah in Mestinju.
Danes v občini živi približno 10. 419 prebivalcev s stalnim bivališčem, tako naravni kot selitveni prirast pa sta pozitivna.
Leta 2012 je bilo med delovno sposobnim prebivalstvom približno 59 % zaposlenih ali samozaposlenih oseb, kar je več od slovenskega povprečja (57 %). Med aktivnim prebivalstvom občine pa je bilo v povprečju 12,3 % registriranih brezposelnih oseb, kar pa je več od povprečja v državi (12 %). (Vir: SURS).
